ZGODOVINA PRAZNIKA
Prireditev je iz skromnih začetkov prerasla v enega največjih in najodmevnejših okoljskih dogodkov v Sloveniji.
Na prvem Prazniku kozjanskega jabolka leta 2000 smo imeli okoli 10 ponudnikov.
Temu primerno je bilo tudi število obiskovalcev – skromno.
Na desetem prazniku, smo presegli magično število 100, imeli smo namreč 102 stojnici. Število ponudnikov je iz leta v leto rastlo in leta 2015 smo dosegli število 150 stojnic kar pa je seveda maksimum kar trg Podsreda prenese.
Prireditev od takrat obišče okoli 20.000 obiskovalcev letno.
Travniški sadovnjaki imajo pomembno vlogo v kmetijskem in v naravovarstvenem smislu.
Nastajali so iz potrebe po zagotavljanju hrane za preživetje kmečkih ljudi. Sadili so jih na manjvrednih kmetijskih zemljiščih, strmejših legah, travnikih, pašnikih in v bližini domačij. Pogosteje so se ohranili v hribovitem svetu, kjer so bili kmetje dalj časa povezani s tradicijo podeželja in odvisni od samooskrbe s hrano. Kmetje so cepili na sejance različne sorte, ki so jih izbirali glede na čas zrelosti in z določenim namenom uporabe. V preteklosti so travniški nasadi imeli pomembno gospodarsko vlogo, ker so v njih kmetje z ekstenzivno oskrbo sadnega drevja pridelali velike količine sadja, ki so ga prodali ali porabili predvsem za samooskrbo in predelavo v produkte kot so: suho sadje, sok, sadna vina, žganje in druge sadne izdelke.
Številne študije ter nacionalni in mednarodni projekti dokazujejo, da je ohranjanje habitatov travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku izredno pomembno.
Že od leta 1999, s pristopom v projekt Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov v Sloveniji, je bila v veliki meri narejena osnova za nadgradnjo ostalih aktivnosti do današnjih dni (od oživitvenih rezi do Praznika kozjanskega jabolka).
S projektom v okviru programa Interreg IIIA (Slovenija-Madžarska-Hrvaška) z naslovom Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine, smo ob številnih aktivnostih pridobili dragocena kmetijska zemljišča za vzpostavitev kolekcijskega sadovnjaka in nove lokacije drevesnice. V sadovnjaku Kozjanskega parka imamo zasajenih 117 različnih sort jabolk in 57 sort hrušk. Od leta 2010 imamo v drevesnici Kozjanskega parka certificirano ekološko pridelavo in sadike se odlikujejo po ekološki proizvodnji, sortni pestrosti in po tem,
da so vzgojene na generativnih podlagah – sejancih.
Brošura z opisi tradicionalnih sort jabolk, ki so razvrščene po času dozorevanja.
V okviru projekta IPA (Čezmejno sodelovanje Slovenija-Hrvaška 2008-2013) z naslovom Od vijeglavke do soka smo pridobili strategijo dolgoročnega sonaravnega upravljanja s travniškimi sadovnjaki, sadjarski prestol in naziv Carjevič leta ter izboljšano tehnično opremljenost za vzdrževanje travniških sadovnjakov in predelovalnico sadja. V travniških sadovnjakih pridelano sadje se uvršča v kategorijo ekološko pridelane hrane, ki postaja z vsakim dnem zanimivejše tržno blago in nova priložnost za okoljsko ozaveščene pridelovalce. S predelovalnico sadja v jesenskem času pomagamo lastnikom, ki nimajo ustrezne opreme in tehnoloških znanj predelati pridelano sadje v sadne sokove.
Zelo dobro so obiskane tudi delavnice prikaza rezi in cepljenja sadnega drevja, ki jih vsako leto organizira Kozjanski park predvsem v našem zavarovanem območju kot tudi širše.
REZ
CEPLJENJE
S projektom Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih (Leader), smo vzpostavili učna mesta in izvedli izobraževanja za sadjarske mojstre, permakulturne načrtovalce in predelovalce sadja.
Rezultati projektov so številni novi in obnovljeni travniški sadovnjaki ter ozaveščeni lastniki o pomenu tovrstnih nasadov za območje Nature 2000 in celotno zavarovano območje Kozjanskega parka.
Praznik kozjanskega jabolka promovira jabolko, jablano, travniški sadovnjak z namenom ohranjanja biotske pestrosti in do narave prijaznega gospodarjenja s prostorom.
JZ Kozjanski park
Podsreda 45
SI-3257 Podsreda
Copyright 2023 @ KOZJANSKI PARK. Vse pravice pridržane.